Kavarna
To, da so Koseze bogatejše za vrhunsko francosko slaščičarno, vam je najbrž že prišlo na ušesa. A kako smo prišli do odločitve o odprtju lastne kavarne, umiku iz prejšnje lokacije in kateri so skriti aduti interierja – vse to vam zaupamo danes.
Odprtje lastnega prostora je bil seveda logičen korak. Znamka Zebra Patisseries je že imela svojo veljavo in prepoznavnost v ljubljanskem prostoru, zato smo si logično želeli imeti tudi svojo slaščičarno. Prej smo bili del širše skupnosti, Slovely park na Dunajski, a želja po lastnem prostoru nas ni pustila pri miru. Verjeli ali ne, prostor, v katerem se nahajamo zdaj, smo imeli ogledan že 3 leta, saj imamo na tej lokaciji tudi slaščičarno (delavnico) in pekarno. Ko se je prostor spraznil, smo potencialni najemniki dobesedno stali v vrsti. A naša odločitev je bila tako močna, da smo svojo vizijo tudi izpeljali.
Posebnosti interierja in topel ambient
Že od vsega začetka je bil naš namen, da ustvarimo prostor, ki bo prijeten, domačen in moderen obenem. Ljudem smo želeli ponuditi umik od vrveža in prostor, v katerem bodo lahko v miru uživali v dobri slaščici.
Pri izbiri interierja smo se držali naravnih elementov in toplih barv. Strop je recimo iz masivnega lesa v toplih odtenkih, tla iz keramičnih plošč so imitacija kamna, stene pa krasi živ mah. Tako prostor diha, je pretočen in ustvarja preplet narave in arhitekture.
Naše glavno vodilo je bilo, da vsak element v prostoru deluje naravno, saj so tudi naše slaščice narejene iz naravnih sestavin, brez umetnih dodatkov. Vse mora hoditi z roko v roki. V prostoru je mehka svetloba, luči, ki visijo nad mizami, pa so tople in vanje dejansko lahko gledaš, brez da bi se ti začelo bliskati pred očmi.
Še ena skrivnost prostora, ki očem na prvi pogled ni vidna, so kristali, ki so skriti po celotni kavarni. Razporejeni so naključno, brez kakšnih posebnih ceremonij. Njihov namen je, da se ljudje v prostoru počutijo dobro, da se umirijo in sprostijo.
Zanimivo je opazovati ljudi, kako strmijo v mah na steni, brez da bi se tega sploh zavedali. Zelena barva namreč naravno pomirja in kadar nekdo potrebuje trenutek zase, se zazre v mah. Tega ljudje niti ne počnemo vede, gre za čisto nezaveden proces. Veseli nas, ko vidimo, da smo dosegli namen – da se ljudje pri nas dejansko umirijo in da v prostoru ni nobenega trušča.
Zvočna izolacija in čist zrak
Strop kavarne je spuščen za 40 cm, saj smo tako ustvarili prav posebno zvočno izolacijo. Prvi sloj izolacije je na stropu, potem sledi sloj lesa z luknjicami, ki ujamejo zvok; tretja plast pa so viseče lesene plošče (iz masivnega lesa), ki potekajo po celotni dolžini prostora. Zvok se tako lepo razporeja in navkljub glasbi, se vsakdo lahko pogovarja v miru.
Mah na stenah ima poleg estetske vrednosti tudi čistilno funkcijo. Ker je živ, deluje kot vse ostale rastline – čisti zrak. Mah zares pobere ves vonj hrane, napitkov in ljudi, zato je v prostoru vedno prijetno svež vonj. Deluje pa tudi kot zvočna izolacija, saj je mehak in se od njega zvoki ne odbijajo, temveč jih »vsrka«.
Dva prostora, dve zgodbi
Kavarna je v resnici narejena iz dveh, med seboj povezanih prostorov. Ko stopiš v kavarno, vstopiš v sprednji prostor, kjer je vitrina s slaščicami in mize ob živi steni. Ta del je bolj živahen, kavarniški. Za prvim delom se skriva še zadnji prostor, drugi del. Ta je bolj intimen, umaknjen, bolj tih in tam so tudi fotelji.
Iz enega prostora v drugega te popeljejo okrogline na stenah. Ko smo urejali prostor, smo želeli ustvariti povezanost in ne odrezanosti. Kvadrati in ravne linije ljudi odbijajo, jim dajejo občutek, da se morajo ustaviti. Zato smo ustvarili okrogli steni, ki te kot dva valja potegneta v drugi del prostora. Vsakdo vedno »pokuka« za vogal, saj ga okrogle stene avtomatsko povlečejo v drug del prostora. Sicer smo s tem izgubili nekaj prostora, a smo se raje odrekli eni mizi na račun prijetnega ambienta.
Celotna kavarna je zasnovana butično, zato tudi nimamo preveč miz in raje med njimi puščamo več prostora (to je vidno predvsem v zadnjem, bolj intimnem delu kavarne).
Prostor je ustvarjen s poznavanjem človeške psihologije
Že od samega začetka smo vedeli, kakšno vrsto strank si želimo in zato smo se posvetili ustvarjanju prostora, v katerem se bodo počutili dobro. Včasih k nam zajadra kdo, ki se mu zdi prostor preveč miren, in zato hitro odide. Naša kliantela so ljudje, ki želijo v miru in prijetnem ambientu uživati v slaščicah, obenem pa cenijo kakovost.
Šele, ko se umiriš, lahko namreč zares vklopiš vse »senzorje za užitek« in se zares posvetiš napitku in hrani pred seboj.
To je bil tudi razlog, da smo se odločili, da ne bomo stregli alkohola. Kasneje se je izkazalo, da ga kot slaščičarna niti ne bi smeli streči, saj nismo bar. To je bila le še dodatna potrditev, da smo se prav odločili. V slovenskem prostoru je to sicer redkost in morda celo malce »čudno«, da ne strežemo alkohola, a vendarle ravno tako omogočamo ambient slaščičarne in mirno »kofetkanje«.
Prostor je zasnoval arhitekt Drago Štefanec in iz naše vizije naredil res eno »magično deželo slaščic«. Za les (mize, stole, strop in obloge) je poskrbel mizar Jože Mansutti, steno pa je v perlasto umetnino spremenil slikopleskar Primož Dren. Sedežno so naredili Klun Ambienti, prav tako so oni oblazinili stole in klop; vitrino pa Kaza sistemi. Tako je celoten prostor narejen po meri, »custom made«.
Za barvo sten smo čakali do zadnjega trenutka, saj nismo bili prepričani, katera barva se bo najlepše prepletla z ostalimi barvami v prostoru (siva, les, rumena, zelena so barve prostora). Šele na koncu smo izbrali perlasto barvo, stene pa so barvane v posebni tehniki, ki ustvarja 3D učinek čopiča.
Obiščite nas v butični kavarni in slaščičarni Zebra Patisseries na Podutiški cesti 37 v Kosezah v Ljubljani.
FOTOGRAFIJE: Aleksandar Domitrica