Francoske slaščice vs. tradicija podalpskega prostora

Francoske slaščice

Vsaka dežela ima zagotovosvoje kulinarične specifike, in Slovenija ni nobena izjema. Tokrat smo se spraševali o specifikah slovenskega in francoskega slaščičarstva, ki sta si v osnovi precej različna. Danes se sicer marsikateri slogi že precej prepletajo, a neke osnovne smernice so ostale.

Kaj je tipično za slovenske slaščice?

Ker je Slovenija majhna in je bila vedno pod vplivom sosednjih dežel, je naša kulinarika pravzaprav zelo mešana. V grobem bi lahko rekli, da smo iz vsakega konca nekaj pobrali in jedi prilagodili svojim potrebam in okolju. Razen redkih izjem, kot je prekmurska gibanica, je večina slaščic pravzaprav vsaj delno podobnih drugim kulturam. Nekatere podobnosti lahko najdemo celo z zelo oddaljenimi kulturami, kot so naši žlikrofi in kitajski dim sum, ki so si v osnovni »formaciji« precej podobni. Ljudje smo pač na različnih koncih sveta prišli do podobnih ugotovitev.

V splošnem pa velja, da so naše slaščice, vsaj tiste tradicionalne, precej »kruhaste« in narejene iz veliko testa. Potica, cmoki, »štrudl«, buhteljni in celo bogato polnjeni bovški krafi, so narejeni na osnovi različnih vrst testa.

Druga lastnost slovenskih slaščic je, da so precej nasitne, pogosto celo »težke«. Bogato obložene pehtranove (ljubljanske skutne) palačinke, prekmurska gibanica, grmada, kremšnita in podobne slaščice, so že kar obrok v malem. Po današnji definiciji, bi jih težko šteli pod slaščice, ki naj bi predstavljale zgolj piko na i celemu obroku. Kulinarika in način prehranjevanja se zelo spreminjata, in verjamemo, da se še spomnite, kako vam je babica za posebne priložnosti pripravila kosilo, ki je bilo sestavljeno iz juhe in recimo sladkih slivovih cmokov. Naše slaščice so namreč tako nasitne, da jih zlahka zamenjamo za cel obrok.

Kaj pa najbolj zaznamuje francoske slaščice?

Francoske slaščice so v osnovi popolnoma drugačne, kot slovenske. Bazirajo na kremah, mousse-ih in ganacge-ih. Za pripravo uporabljajo zelo malo testa, največ ga je recimo pri pitah. Francozi so od nekdaj radi eksperimentirali z okusi, tako sta pri njih recimo zelo priljubljene slaščice iz pasijonke in agrumov. Radi imajo naravno kisle okuse. Pri njih je recimo limonina pita izredno kisla in ima pristen okus po limoni. Pri nas ljudje pričakujejo sladko limonino pito, če pa okusijo kislo, so kar malce zmedeni. Še ena pomembna razlika v okusu francoskih, v primerjavi s slovenskimi slaščicami, je sladkost. Mi smo navajeni na manj sladke okuse, kot jih pripravljajo Francozi.

 

Druga zelo opazna razlika so porcije slaščic

V Franciji prevladujejo tako imenovane »monoporcijske« slaščice. Gre torej za majhne, zaključene celote. Njihova pita je pita za eno osebo. Prisegajo na majhne, zaprte slaščice, katerih prereza ne vidiš, dokler je ne poizkusiš. Slovenci smo bolj navajeni kosa torte, ki jo vnaprej vidimo v prerezu. Tako se prepričamo, da točno vidimo, kaj bomo jedli. Tukaj ne gre za prav ali narobe, gre zgolj za različne navade in principe.

Zanimiva je recimo tudi povezava družinskega življenja s slaščicami. V Franciji je nekaj povsem običajnega, da družina v petek kupi manjšo tortico (nekaj kosov), ki jo skupaj pojedo čez vikend. Pri nas pa je navada, da ali mama speče posladek, ali pa gremo na kos torte. Manjših tort se pri nas skoraj ne da dobiti, ker ne sovpadajo z našimi prehranskimi običaji.

 

Tretja značilnost francoskih slaščic je zelo dodelan, praktično perfekcionističen videz. Radi uporabljajo glazure in slaščice bogato in okusno dekorirajo. Tudi najmanjši monoporcijski slaščici bodo namenili vso pozornost pri dekoraciji. Vsaka njihova slaščica predstavlja zaključeno in zelo dovršeno celoto, iz katere nič ne »štrli«, ne zmoti estetskega momenta. Naše tradicionalne slaščice na videz niso perfekcionistično dovršene, razen redkih izjem. Spet – ne gre za to, da bi bilo kaj od tega boljše ali slabše, gre zgolj za zelo očitne razlike v kulinariki.

 

Kako Slovenci sprejemamo slaščice drugih kultur?

K sreči vedno bolje. Vedno bolj smo odprti za preizkušanje novosti in naravno nas privlačijo estetske francoske slaščice. Pri eksperimentiranju z novimi okusi v resnici največ naredijo restavracije, in tega bi se moralo bolje zavedati. Ko je gost že popolnoma zadovoljen s štiri ali celo šest-hodnim menijem, bo veliko raje pristal na eksperimentalno slaščico, na nekaj novega, še nepoznanega. Tako ljudje najpogosteje odkrivajo drugačne okuse. Če pa pridete v slaščičarno z željo po dobri torti in skodelici čaja, se boste verjetno odločili za bolj »varno« izbiro. Zato se še vedno vidi, da so pri nas najpogosteje izbrani okusi čokolada, jagoda in gozdni sadeži.

Dovolite si preizkusiti tudi kaj novega, drugačnega. 90% smo prepričani, da boste nad novimi okusi navdušeni! Zebrin nabor tort najdete TUKAJ >>

Kontaktirajte nas