Francoske slaščice, Izpostavljeno
Eclair, še ena tistih slaščic, mimo katere ne moremo. Mamijo z videzom, pestrim naborom okusov in slastno, mehko sredico. Elcairji so francoska slaščica, po svetu zelo dobro poznana in so po zahtevnosti priprave in popularnosti »bratci makronov«. V slaščičarstvu oboji, tako eclairji kot makroni veljajo za vrh mojstrstva.
Kaj sploh je slaščica z imenom eclair?
Eclair je slaščica, pripravljena iz tako imenovanega »paljenega testa«, nadeva in glazure. Paljeno testo je precej zahtevno za pripravo, če ga želiš pripraviti res perfektno. Mleko, vodo, maslo, sol in sladkor skupaj zavremo, potem pa moramo vso moko hkrati stresti v mešanico, premešati in kuhati, dokler vsa odvečna voda ne izhlapi. Potem sledi dodajanje jac, kjer se šele pokaže, ali je bilo testo pravilno kuhano, saj je od količine odvečne vode odvisna tekstura testa. V procesu učenja tako zavržeš po cele pladnje eclairjev, preden prideš do prave recepture za testo.
Naslednja posebnost testa za eclairje je luknja, ki nastane v testu. Mnogi mislijo, da testo naredimo v modelčkih z luknjo, a temu ni tako. Ko je testo pripravljeno, ga nabrizgamo na pladnje, luknja pa nastane sama v procesu vzhajanja. Če testo ni pripravljeno popolno, se luknja med vzhajanjem ne bo pravilno izoblikovala.
Sledi priprava nadevov oziroma sredice eclairja. Te so narejene iz ganache-ov, marmelad ali vanilijeve kreme. Podobno kot pri makronih torej, le da je nadev za eclairje bolj redek, puhast kot pri makronih. Na koncu je čas še za preliv oziroma glazuro, ki je skladna z okusom sredice. Pri izgledu eclairja je ogromno možnosti za eksperimentiranje in igranje z barvami, posipi in drugimi dekoracijami. Ravno njihov videz je pika na i, ki jih dela še bolj »odštekane«, posebne med slaščicami.
Ponudba eclairjev v Zebra Patisseries
V Zebri smo se odločili, da bomo ponujali tudi eclairje. V Sloveniji jih pozna razmeroma malo ljudi ravno zato, ker jih skoraj nikjer ni za dobiti – z redkimi izjemami slaščičarjev, ki jih strastno pripravljajo, seveda.
V naši ponudbi najdete naslednje okuse eclairjev:
Lešnik, pistacija, čokolada, jagoda-vanilija, viski, kava, limona, v pripravi pa je še mango.
Kratek pregled zgodovine
O eclairjih ni prav veliko znanega, gledano z zgodovinskega vidika. Beseda »eclair« naj bi pomenila strelo, oziorma »kot strela z jasnega«. Zakaj imajo tako ime? Obstajata dve tezi. Prva prvi, da so si tako ime pridobili, ker jih hitro poješ, v nekaj grižljajih – in Francozi jih tako dejansko tudi radi jedo, za malico, med sprehodom po ulici. Druga teorija, zakaj imajo eclairji takšno poimenovanje, pa je zaradi glazure, ki se sveti, kot bi strela vanjo treščila. No, nobena od teh dveh razlag ni ravno prepričljiva, dejstvo pa je, da so eclairji slastni!
Prihajajo iz Francije, njihov izvor pa je zabeležen okoli leta 1850. Imajo še eno ime, in sicer »sladka bageta«, saj so podolgovati kot bagete. V Franciji imajo prav poseben staž, saj se nekatere slaščičarne specializirajo prav za pripravo eclairjev in prodajajo zgolj te. Eden izmed takih je slavni Christophe Adam, ki ima slaščičarno zgolj z vitrino, polno slastnih eclairjev.
Zakaj ima eclair med slaščicami poseben status?
Zagotovo na njihovo popularnost vpliva več faktorjev. Eden izmed njih je zahtevnost priprave – ljudje namreč cenimo tisto, česar ni preprosto ustvariti. Seveda so tudi okusi tisti, ki prepričajo. Če eclairji ne bi bili med najbolj okusnimi slaščicami, si nikakor ne bi pridobili tako visokega renomeja. Njihova posebnost je recimo tudi, da niso presladki, saj je v testu več soli, kot sladkorja. Tako so okusen prigrizek, za Francoze pa pogosto kar zajtrk. Pika na i pa je izgled eclairjev, živahne barve, neobičajen videz in njihova eleganca. Monoporcijske slaščice so očesu veliko bolj mamljive, kot kos torte. Kot zanimivost naj dodamo, da so takoj za Francozi najbolj strastni jedci eclairjev Rusi.
So eclairji v daljnem sorodu s kakšno drugo slaščico?
Pravih sorodnikov, če se lahko tako izrazimo, eclairji nimajo. V različnih kulturah pa se pripravljajo slaščice, ki jih ljudje včasih zamenjujejo za eclairje. Med njimi so recimo »šamrole«, a te so pripravljene iz čisto drugačnega testa (testo je podobno tistim za kurtoše) in nadevani so s smetano. Težko bi zares potegnili kakšno vzporednico z eclairji. Druga tovrstna slaščica so italijanski »cannoli«, ki pa so spet čisto drugačni – tako po pripravi, kot sestavinah. Vsem trem je skupno zgolj to, da imajo malo testa in bogato sredico. Eclairji so samosvoji, ne gre jih metati v isti koš s kakšno drugo slaščico. Najbolje, da se o tem prepričate sami 🙂
FOTOGRAFIJE: Aleksandar Domitrica